Głowny bok

Witajśo do Wikipedije, lichotneje encyklopedije!

Projekt co stwóriś nejwětšu wjelerěcnu, wšyknym pśistupnu encyklopediju. Kuždy móžo se wobźěliś – teke Ty! Mimo wšyknych formalnosćow móžoš nowe gronidła spisaś a pśinoski wobźěłaś.Wikipedija jo natwarjona na zasadach licence Creative Commons Attribution/Share-Alike 3.0.

Tuchylu wopśimjejo serbska Wikipedija jano mału licbu nastawkow. Zwóstanjo pótakem hyšći wjele źěła. Pomagaj nam, aby naša encyklopedija dalej rosła!Kak móžom se wobźěliś?Móžoš na pś. na "cerwjene linki" dołojce kliknuś a prědne gronidła pisaś. Móžoš teke pśi tom pomagaś, nastawki ze serbskeju tematiku z nimskorěcneje Wikipedije pśełožowaś abo pśełožowaś daś a je how załožyś.

Pomoc móžośo teke w serbskem kanalu IRC wikipedia-hsb dostaś.


Jo južo 11.214 bokow, z kótarychž jo 3.332 wopšawdnych nastawkow.
Nuvola filesystems services.png

Artikel mjaseca

Titelny bok Wósadnika z lěta 1908.

Wósadnik (teke: Wosadnik) z pódtitelom: Cerkwine powěsći za dolnołužyske serbske wosady - jo był dolnoserbski cerkwiny casopis (mjasecnik), kótaryž jo se wudawał w lětach 1904-1913. W decembrje 1904 toś ten casopis jo wujšeł prědny raz na probu[1].

Prědny wudawaŕ togo casopisa jo był Benjamin Běgaŕ gromaźe ze Hajnom Rizom. Wót 1910 casopis jo redigěrował Fryco Rocha[2]. We Wósadniku jo teke Měto Wjeńcko publicěrował. Wón jo napisał Mójo drogowanje do Jerusalema, kótarež jo było w někotarych źělach wózjawjone.

W 1905 zapłaśarjow (wóteběrarjow) togo łopjena jo było 1000[3].

Crystal 128 three.png

Wobraz tyźenja

Antonius Kloster BW 7.jpg

Kloštaŕ swětego Antoniusa, Egyptojska

Internet-news-reader.svg

Aktualnosći

Wutšobne glukužycenje a wšykno dobre za dalšne wuspěšne źěło!

Crystal ktip.png

Zajmnostki

Planet Saturn (Pódwobrycka)

Sćo wěźeli, až…

Wikipedia-logo.png

Encyklopedija

Kak mógu se wobźěliś?

Hyšći trěbne nastawki

Nejnowše nastawki

Móžoš na módre wótkaze dołojce kliknuś a nastawki wobźěłaś. Móžoš teke nowe wótkaze dodaś.

Jack NicholsonAl PacinoRobert De NiroLeonardo DiCaprioTom HanksSaturn;DigiSerb.de;Ernst Eichler;Pandemija koronawirusa;2022;1. nowembra;Erwin Strittmatter;Olaf Scholz;1974;Kjarchob;1973;Mjertyn Lejnik;1972;Dolnoserbska romantika;Azery;Günter Grass;Błudnik;Theodor Storm;Toni Bruk;Pśeglěd serbskich stawiznow;Juro Hanška;Rada za nastupnosći Serbow;Semil;Handroš Tara;Głomacany;Tayanna;Kamala Harris;Hync Rychtaŕ;Raduš;Tanja Donatec;William Krause;Lubosć pytaś;Frido Mětšk;Jan Bok;Prěc;1970;Pawoł Völkel;August Leskien;Pětr Malink;Křesćan Krawc;Cyril Kola;Beno Budar;Jimi Hendrix;Ulrich Pogoda;Alfons Wićaz;Weliko Tarnowo;Demokratiska Republika Azerbajdžana;Pětr Młónk;Słyńco;Marja Młynkowa;Wisława Szymborska;Mars (planet);Wenus (planet);Fryco Morling;Zebnica;Habrachćicy-Nowe Jěžercy;Warnoćicy;Helmut Kurjo;Góry;Dešno-Strjažow;Wjerbno;Turnow-Pśiłuk;Kopańce;‎Halštrow;Chóśebuski pódzajtšny jazor; Pšašak;Rownosć źeń-noc;Nazyma;Njebjelčicy;Ralbicy-Róžant;Worklecy;Chrósćicy;Gotthard Bolte;Fryco Bojt; Dytaŕ Redo;Juliana Kaulfürstowa;Erwin Hanuš;‎Měto Korjeńk;Gerat Hantška;Kito Grys;Jan Bjedrich Tešnaŕ;Mato Nowka;Roža Šenkarjowa;Bukowinka;

wěcej…

Nastawki za kontrolěrowanje

Dłujke a kompletne nastawki, kótarež cakaju na redaktorske pólěpšenje za rěc a kompoziciju, aby mógali artikelom mjaseca byś:

Arnošt Muka;Manfred Starosta;Gubin;Sorabija;Krabat;Stawizny Serbow

Kompletne nastawki, kótarež južo korektne su, ale trjebaju finalne pśeglědanje pśed wuzwólenim za artikel mjaseca:

Office-calendar.svg

Jubileumy mjaseca

wobźěłaś

december abo teke zymski jo dwanasty mjasec w gregorjaniskem kalendarju.


Wikipedia-logo.png

Wažne wopśimjeśa

Co jo dolnoserbšćina?

Hinweis an alle, die kein Niedersorbisch können.

Niedersorbisch ist eine westslawische Sprache. Sie wird von etwa 14.000 Menschen in der brandenburgischen Niederlausitz gesprochen.

Information for those who do not speak Lower Sorbian

Lower Sorbian is a West Slavic language. It is spoken by about 14000 people in the Brandenburgian Lower Lusatia.

Informace pro všechny, kteří neumí dolnosrbsky

Dolnolužická srbština je západoslovanský jazyk, kterým dnes mluví přibližně 14 000 lidí v oblasti Dolní Lužice.

Informacje dla tych, którzy nie mówią po dolnołużycku

Dolnołużycki to jeden z języków zachodniosłowniańskich. Używa go około 14 000 ludzi w Brandenburgii, w rejonie dolnych Łużyc.


mehr, more, pliaj, ...


  1. Kito Šwjela, Dolnołužyske Serbstwo w zachodnem lěśe, Łužica 1906, (how: J. Páta, Lužickosrbská čitanka, b. 471)
  2. Gerat Hantška, Naše korjenje, b. 74
  3. Kito Šwjela, Dolnołužyske Serbstwo w zachodnem lěśe, b. 471
Rěc